Umetna inteligenca v oblikovanju: kaj zmore in kje še vedno potrebujemo oblikovalca?

Umetna inteligenca lahko oblikovalcu precej olajša raziskovanje idej, pripravo vizualnih smeri, ustvarjanje različnih različic in nekatere ponavljajoče se naloge. Veliko težje pa sama zagotovi, da bo rešitev strateško smiselna, dovolj izvirna, dolgoročno konsistentna in primerna za konkretno znamko. Zato se kot najbolj smiseln kaže hibridni proces, v katerem UI pomaga pri raziskovanju in izvedbi, oblikovalec pa vodi strategijo, izbira smer ter skrbi za kakovost končnega rezultata.

Ali bo UI nadomestila grafične oblikovalce?

UI lahko prevzame ali pospeši posamezne oblikovalske naloge, ne pa celotnega profesionalnega procesa. Oblikovalec še vedno določa problem, razume znamko in občinstvo, izbira ustrezno smer, skrbi za konsistentnost ter prevzame odgovornost za končni rezultat. UI je zato najbolj uporabna kot orodje znotraj oblikovalskega procesa, ne kot njegova popolna zamenjava.

Generativna umetna inteligenca lahko danes v nekaj sekundah pripravi ilustracijo, predlaga kompozicijo, spremeni ozadje ali ustvari več različic iste vizualne zamisli. Za oblikovalce je to velika sprememba, saj so naloge, ki so še pred kratkim zahtevale precej časa, danes pogosto bistveno hitrejše.

Toda hitrost še ne pomeni, da je rezultat tudi dober. Pri profesionalnem grafičnem oblikovanju namreč ni dovolj, da lahko nekaj hitro ustvarimo. Pomembno je, kaj želimo z oblikovanjem doseči, komu je namenjeno in kako se posamezen vizual vključuje v celotno zgodbo znamke.

Zato je veliko bolj koristno kot vprašanje »Ali bo UI nadomestila oblikovalce?« vprašati, kje nam lahko UI pri delu res pomaga, kje se pokažejo njene omejitve in kako jo vključiti v proces tako, da zaradi hitrosti ne izgubimo kakovosti.

Kaj pomeni UI v oblikovanju?

Ko govorimo o umetni inteligenci v oblikovanju, ne govorimo o enem programu ali eni sami metodi dela. Gre za različna orodja, ki jih lahko vključimo v posamezne faze kreativnega in produkcijskega procesa.

UI lahko na primer uporabimo pri raziskovanju idej, pripravi konceptnih vizualov ali moodboardov, iskanju različnih kompozicij in ustvarjanju vizualnih variacij. Prav tako nam lahko pomaga pri spreminjanju ozadij, urejanju posameznih elementov, pripravi različnih formatov ali pri bolj rutinskih nalogah, pri katerih ustvarjalna presoja ni v ospredju.

Razumeti morate, da je to še vedno samo del procesa. UI lahko postane zelo uporaben pomočnik, vendar sama po sebi ne nadomesti strateškega razmisleka, dobrega briefa ali sposobnosti presoditi, katera rešitev je za določeno znamko prava. Najbolj smiselno je, da jo razumemo kot dodatno orodje v že obstoječem oblikovalskem procesu. Včasih pomaga pri raziskovanju, drugič pri izvedbi, tretjič pri avtomatizaciji. Njena vrednost je predvsem v tem, da nekatere korake pospeši in omogoči, da lahko v krajšem času preverimo več možnosti.

Kje UI pomaga pri oblikovanju?

Največja prednost umetne inteligence je hitrost, s katero lahko razširi začetni prostor možnosti. To je še posebej koristno v fazah, ko idejo šele razvijamo in še ne iščemo končne rešitve. Pri klasičnem procesu je lahko že priprava nekaj različnih vizualnih smeri časovno zahtevna. Z generativnimi orodji lahko osnovne ideje preverimo hitreje, nato pa se osredotočimo na tiste, ki imajo največ potenciala.

UI je lahko uporabna predvsem pri:

• idejnih zasnovah in raziskovanju konceptov,
• pripravi moodboardov in vizualnih smeri,
• preverjanju različnih kompozicij,
• ustvarjanju vizualnih variacij,
• nekaterih ponavljajočih se produkcijskih nalogah.

1. Idejne zasnove

Pri idejnih zasnovah lahko UI uporabimo kot nekakšnega sogovornika, ki nam pomaga razširiti pogled na problem. Če na primer razvijamo vizualno identiteto za butično znamko čaja, lahko raziskujemo različne idejne smeri: izvor čaja, ritual pitja, botaniko, počasnost, geografsko poreklo ali sodobno interpretacijo tradicije.

UI lahko pri tem hitro ustvari več vizualnih asociacij in nam pomaga preveriti, kako bi se posamezen koncept lahko razvil. Vendar tu še ne govorimo o končnem dizajnu. Gre predvsem za raziskovanje možnosti, med katerimi mora oblikovalec nato prepoznati tiste, ki so dovolj zanimive in relevantne za nadaljnji razvoj.

2. Moodboardi in vizualne smeri

Podobno velja za pripravo moodboardov in zgodnjih vizualnih smeri. Preden začnemo izdelovati konkretno podobo, lahko preverimo, kako bi deloval bolj minimalističen pristop, kako bolj uredniška estetika ali kako bolj organska in taktilna smer. To je lahko koristno tudi pri komunikaciji z naročnikom. Namesto da bi veliko časa namenili dokončni izdelavi smeri, ki se kasneje izkaže za napačno, lahko že zgodaj preverimo osnovni občutek, ton in vizualno razpoloženje.

UI nam tako omogoči, da hitreje pridemo do pogovora o tem, kaj je za znamko primerno in kaj ne. Prava vrednost torej ni nujno v samem ustvarjenem vizualu, ampak v hitrejšem sprejemanju boljših odločitev.

3. Alternativne kompozicije

Ko imamo osnovno smer že določeno, je UI lahko uporabna tudi za raziskovanje različnih izvedb. Preverimo lahko drugačno postavitev elementov, perspektivo, svetlobo, razmerje med motivi ali ozadje.

To je posebej koristno pri oglaševalskih vizualih, konceptnih podobah ali kampanjah, kjer želimo hitro pregledati več možnosti. Vendar je tudi tukaj potrebno nadaljnje oblikovalsko delo. Generirana kompozicija je lahko zanimiva kot izhodišče, vendar mora oblikovalec presoditi, ali bo delovala v konkretnem formatu in ali je skladna z vizualnim sistemom znamke.

4. Ponavljajoče se naloge

Umetna inteligenca in avtomatizacija sta lahko zelo koristni tudi pri nalogah, ki same po sebi niso posebej kreativne. Odstranjevanje ozadij, prilagajanje formatov, priprava več različic istega vizuala ali osnovno urejanje slik lahko vzamejo precej časa.

Če lahko del teh opravil opravimo hitreje, ostane več časa za stvari, pri katerih je oblikovalčeva presoja res pomembna. To pa je tudi eden najbolj praktičnih argumentov za uporabo UI: ne toliko, da bi nadomestila kreativno delo, ampak da odstrani del rutine okoli njega.

Praktični primer: UI pri idejni zasnovi oglasa

Najlažje je vlogo UI razumeti na konkretnem primeru. Predstavljajmo si znamko naravne kozmetike, ki predstavlja novo linijo izdelkov. Želi premium, vendar dostopen občutek, odraslo ciljno skupino in poudarek na naravnih sestavinah, hkrati pa se želi izogniti tipični »zeleni eko« estetiki.

Če v UI-orodje napišemo samo »naredi oglas za naravno kozmetiko«, je precej verjetno, da bomo dobili zelo predvidljive rešitve. Pojavijo se lahko zeleni listi, kapljice vode, bež embalaža, rastline in generičen spa videz. Problem v tem primeru ni nujno v orodju. Problem je, da mu nismo dali dovolj jasne smeri. Oblikovalec bi najprej določil koncept, na primer »narava brez vizualnega klišeja naravne kozmetike«, nato pa z UI raziskoval različne interpretacije te ideje. To bi lahko pomenilo makro teksture naravnih materialov, abstraktne organske oblike ali nepričakovano kombinacijo fotografije in tipografije.

UI pri tem ne določi strategije. Pomaga pa hitreje preveriti več možnih načinov, kako bi lahko že določeno strategijo vizualno izrazili.

Kje UI odpove?

Težava umetne inteligence ni nujno v tem, da bi vedno ustvarjala slabe rezultate. Pravzaprav so lahko rezultati na prvi pogled zelo prepričljivi. In ravno zato je potrebna določena previdnost.

Vizual, ki deluje privlačno, še ni nujno primeren za znamko. Generativni model lahko ustvari veliko zanimivih možnosti, ne more pa sam prevzeti odgovornosti za odločitev, katera med njimi najbolje podpira pozicioniranje znamke, katera govori pravemu občinstvu in katera bo uporabna tudi čez nekaj let. Prav tako mora oblikovalec preveriti, ali je rezultat tehnično smiseln in ali v njem ni napak. Te se lahko pojavijo v besedilu, simbolih, anatomiji, podrobnostih izdelkov, prostorski logiki ali kulturnih referencah.

Zato je ena najpogostejših napak uporaba prvega rezultata, ki je videti dovolj dobro, kot končnega izdelka. Veliko bolj smiselno je generirani rezultat razumeti kot material za nadaljnje delo. Vprašanje naj ne bo samo, ali nam je všeč, ampak kaj je na njem vredno obdržati, kaj je treba popraviti in ali sploh podpira cilj projekta.

UI in konsistentnost znamke

Ena od področij, kjer se omejitve generativne UI hitro pokažejo, je konsistentnost. Ustvariti eno zanimivo sliko je razmeroma preprosto. Veliko težje pa je zagotoviti, da bo znamka prepoznavna skozi desetine ali stotine različnih vizualov. Konsistentna znamka ni samo vprašanje enakega logotipa ali barv, ampak širšega sistema, ki povezuje vse vizualne elemente. Če niste prepričani, kje se konča branding in začne celostna grafična podoba, priporočam tudi članek Branding vs. CGP.

Vsak nov rezultat lahko nekoliko spremeni slog, kompozicijo, svetlobo, proporce ali detajle. To pri posamezni objavi morda ni velik problem, pri dolgoročni komunikaciji pa hitro postane opazno. Znamka se namreč ne gradi z enim vizualom. Uporabnik jo srečuje na spletni strani, družbenih omrežjih, embalaži, oglasih, katalogih, predstavitvah in drugih materialih. Če je vsak od teh stikov vizualno nekoliko drugačen, se prepoznavnost zmanjšuje.

Prav zato celostna grafična podoba določa sistem. Vanj sodijo logotip, barve, tipografija, hierarhija, fotografija, ilustracija in drugi elementi, ki pomagajo ohranjati enoten vizualni jezik. Če vas zanima, kako je tak sistem sestavljen v praksi, sem podrobneje opisala tudi, kaj mora vsebovati CGP, da si vas stranke zapomnijo.

Dobro je vedeti
Konsistentnost ne pomeni, da mora biti vse vedno enako. Pomeni predvsem, da se različne izvedbe še vedno prepoznajo kot del iste znamke. UI je lahko znotraj takšnega sistema zelo uporabna. Če pa sistema ni, lahko hitro dobimo niz lepih, vendar med seboj nepovezanih podob.

Ali je UI logotip unikaten?

To vprašanje se pojavlja zelo pogosto, odgovor pa ni tako preprost. Če UI ustvari logotip, ne moremo avtomatično predpostaviti, da je ta znak tudi unikaten v pravnem ali oblikovalskem smislu.

Rezultat je lahko videti originalen, vendar še vedno spominja na obstoječe logotipe ali uporablja oblikovne rešitve, ki so že zelo razširjene. Prav tako generirani znak sam po sebi ne zagotavlja, da ga bo mogoče uspešno registrirati kot znamko. Pri logotipu zato ni pomembno samo, kako je videti na prvi pogled. Za dobro končno rešitev je potreben premišljen proces od raziskovanja in prvih idej do preverjanja uporabnosti ter končne izvedbe. Več o tem sem opisala v članku Oblikovanje logotipa: od ideje do učinkovite vizualne podobe.

Pri logotipu je treba preveriti tudi veliko bolj praktične stvari. Ali je dovolj jasen v majhni velikosti? Ali deluje črno-belo? Ali ga lahko uporabimo na svetlem in temnem ozadju? Ali je primeren za tisk, splet in različne materiale? Ali se dobro povezuje s tipografijo in ostalimi elementi identitete? To je razlog, da je UI pri logotipih pogosto bolj smiselna kot orodje za raziskovanje idej kot pa kot avtomatični generator končne rešitve. Pri logotipu zato ni dovolj, da je rezultat na prvi pogled zanimiv. Preveriti je treba njegovo prepoznavnost, uporabnost, prilagodljivost in podobnost z obstoječimi rešitvami. Več o tem pišem tudi v članku 10 najpogostejših napak pri oblikovanju logotipov – in kako jih odpraviti.

Kako je z avtorskimi pravicami pri UI?

Avtorske pravice so eno od področij, kjer je pri uporabi UI potrebna največja previdnost. Ni namreč enega odgovora, ki bi veljal za vse države, vsa orodja in vse vrste projektov. Pomembni so zakonodaja posamezne države, pogoji uporabe konkretnega UI-orodja, način nastanka rezultata in predvsem obseg človeškega ustvarjalnega prispevka. Zato ni varno avtomatično sklepati, da smo samo zato, ker smo napisali prompt, tudi avtor celotnega rezultata v klasičnem pravnem smislu.

Prav tako ne moremo predpostaviti, da je vsak generiran vizual brez dodatnega preverjanja primeren za komercialno uporabo.

Pri pomembnejših projektih je dobro preveriti predvsem:

• pogoje uporabe konkretnega orodja,
• pravice za komercialno uporabo,
• morebitno podobnost z obstoječimi deli,
• zahteve glede transparentnosti,
• posebne pogoje naročnika.

Če gre za večji ali pravno pomemben projekt, je smiselno po potrebi pridobiti tudi ustrezen pravni nasvet.

Pozornost pa ni potrebna samo pri tem, kar UI ustvari, temveč tudi pri tem, kar vanjo vnesemo. Zaupnih materialov naročnika, poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali neobjavljenih kampanj ni pametno nalagati v zunanja orodja, dokler ne vemo, kako ponudnik te podatke obdeluje.

Kako izgleda hibridni proces človek + UI?

V praksi se kot najbolj uporaben ne kaže pristop, pri katerem bi človeka in UI postavili na nasprotni strani, ampak proces, v katerem imata vsak svojo vlogo. Na začetku še vedno potrebujemo dober brief. Oblikovalec mora skupaj z naročnikom razumeti poslovni cilj, občinstvo, pozicioniranje, sporočilo in omejitve projekta. Če to ni jasno, tudi zelo zmogljivo UI-orodje ne more vedeti, katera rešitev je prava.

Ko je smer določena, lahko UI pomaga pri raziskovanju. Ustvari lahko različne vizualne metafore, konceptne slike, kompozicije ali razpoloženja. Oblikovalec nato izbere tiste možnosti, ki imajo največ potenciala, in odstrani generične ali nerelevantne predloge.

Izbrana smer se nato razvije z ustreznimi oblikovalskimi orodji, po potrebi pa tudi z nadaljnjo pomočjo AI. Pri tem je pomembno izbrati program glede na vrsto dela – drugačna orodja potrebujemo za logotip in vektorsko grafiko kot za obdelavo fotografij, publikacije ali digitalne vsebine. Če vas zanima, katero orodje je primerno za posamezen namen, si oglejte tudi moj pregled programov za grafično oblikovanje.

Faza	Vloga človeka	Vloga UI
Problem	določi cilj in kontekst	pomaga strukturirati informacije
Strategija	vodi	podporna vloga
Idejne zasnove	izbira smer	hitro generira možnosti
Raziskovanje	presoja relevantnost	razširi nabor možnosti
Oblikovanje	razvija sistem	pomaga pri posameznih izvedbah
Produkcija	nadzoruje kakovost	avtomatizira del rutine
Kontrola	odgovarja za rezultat	lahko pomaga pri preverjanju

Tak proces dobro pokaže, zakaj UI ni nujno konkurent oblikovalcu. Njena največja vrednost je pogosto v hitrosti, oblikovalčeva pa v sposobnosti presoditi, kam je smiselno iti.

Kako napisati boljši prompt za oblikovanje?

Dober prompt ni toliko stvar posebnih trikov kot jasnega razmišljanja. Najbolj uporabno je, če ga obravnavamo kot kratek oblikovalski brief. Če napišemo samo »naredi moderen premium vizual«, orodju pravzaprav ne povemo veliko. Pojma »moderen« in »premium« sta zelo široka in ju je mogoče interpretirati na nešteto načinov. Veliko bolj uporaben prompt vključuje namen, ciljno skupino, glavno sporočilo, kontekst, želeno vizualno smer in pomembne omejitve.

Na primer:

Pripravi koncept vizuala za lansiranje premium naravne kozmetike za ženske med 30 in 50 let. Znamka želi delovati samozavestno, umirjeno in sodobno. Izogni se tipičnim simbolom listov, kapljic in spa estetike. Uporabi veliko praznega prostora in omogoči jasno območje za naslov ter CTA.

Tak prompt še vedno ne zagotavlja dobrega rezultata, vendar orodju poda precej več uporabnega konteksta, primer spodaj:

Moj nasvet
Če UI vedno znova ustvarja povprečne ali zelo podobne rešitve, ni nujno, da je težava samo v modelu. Pogosto je vredno preveriti brief. Če sami še nimamo jasnega odgovora na to, kaj želimo sporočiti in komu, tega tudi UI ne more zanesljivo odločiti namesto nas.

Ali bo UI nadomestila oblikovalca?

To je verjetno eno najpogostejših vprašanj, povezanih z umetno inteligenco v kreativnih poklicih, vendar nanj ni mogoče odgovoriti samo z da ali ne. Razvoj trga dela je težko natančno napovedati, precej bolj jasno pa je, da UI že spreminja posamezne naloge znotraj oblikovalskega procesa.

Nekatera opravila so hitrejša, druga se deloma avtomatizirajo. Hkrati pa postajajo pomembnejše stvari, ki jih je težje reducirati na samo generiranje vizuala: strateško razmišljanje, definiranje problema, kreativno vodenje, selekcija, vizualna presoja, poznavanje znamke in razumevanje občinstva. Ko postane ustvarjanje slike lažje, se vrednost oblikovalca zato ne skriva več toliko v sami možnosti, da nekaj izdela, ampak v tem, da zna prepoznati, katera rešitev je za določen problem prava. Prav zato je pri izbiri oblikovalca pomembno gledati širše od samega vizualnega sloga. Pomembni so tudi način razmišljanja, razumevanje vašega podjetja in proces sodelovanja. Če ste ravno pred izbiro, sem podrobneje opisala tudi, kako izbrati pravega grafičnega oblikovalca za celostno grafično podobo.

To je precej pomemben premik. Če lahko vsakdo ustvari sto vizualnih možnosti, postane sposobnost izbire in razvoja prave smeri še bolj dragocena.

UI ali oblikovalec? Napačno vprašanje

Postavljanje UI in oblikovalca drug proti drugemu je zato precej poenostavljeno. V resničnem procesu imata lahko zelo različni vlogi, ki se dobro dopolnjujeta.

UI je lahko izjemno hitra pri generiranju možnosti, oblikovalec pa določa, kaj sploh iščemo in po katerih kriterijih bomo rezultat presojali. Tehnologija pomaga povečati hitrost, človek pa mora ohraniti smer. Bolj smiselna formula je zato kombinacija strategije človeka, hitrosti UI in oblikovalske presoje človeka. Cilj ni ustvariti čim več vsebine, ampak priti do rešitve, ki zares opravi svojo nalogo.

Kontrolni seznam pred uporabo UI-vizuala

Preden UI-generiran vizual postane del dejanske komunikacije znamke, ga je smiselno pogledati še nekoliko bolj kritično. Posebej pri komercialnih projektih lahko kratek pregled prepreči marsikatero težavo.

• Vizual ima jasen namen in ustreza ciljni skupini.
• Skladen je z identiteto znamke in ne vsebuje očitnih generativnih napak.
• Besedilo, podatki in pomembne podrobnosti so ročno preverjeni.
• Preverjeni so pogoji uporabe orodja, licence in morebitne omejitve.
• Končni rezultat je pred objavo pregledal človek.

Več možnosti še ne pomeni boljšega oblikovanja

Umetna inteligenca je močno spremenila način, kako hitro lahko oblikovalci raziskujemo ideje, preverimo različne vizualne smeri in opravimo del produkcijskega dela. Pri pravem tipu nalog je lahko zelo uporabna in lahko občutno skrajša pot od začetne ideje do konkretnega vizualnega predloga.

Vendar več možnosti ne pomeni samodejno tudi boljše rešitve. Pravzaprav se z večjo količino generiranih vsebin še bolj pokaže pomen dobre selekcije, jasne strategije in konsistentnosti. Zato prihodnosti oblikovanja ne vidim toliko kot tekmovanje med človekom in umetno inteligenco, ampak kot hibridni proces. Tehnologija lahko pospeši tisto, pri čemer je hitrost dobrodošla, oblikovalec pa ohrani vlogo pri odločitvah, kjer so pomembni razumevanje, okus, strategija in odgovornost za končni rezultat.

Potrebujete več kot samo UI-generiran vizual?

Če gradite znamko, posamezen všečen vizual običajno ni dovolj. Potrebujete podobo, ki ima jasno smer, je konsistentna in jo lahko uporabljate skozi različne medije ter različne faze razvoja znamke. Pri tem je UI lahko koristno orodje, vendar mora nekdo še vedno povezati strategijo in izvedbo v smiselno celoto.

Za strateško in izvedbeno oblikovanje me kontaktirajte. Pomagam vam lahko pri grafičnem oblikovanju, izdelavi logotipa, celostni grafični podobi in drugih vizualnih materialih znamke.

Odgovori na pogosta vprašanja